Zame je najboljša kava tista, ki pride zjutraj. Takrat ima poseben pomen. Zame ni le pijača, ampak začetek dneva, moj trenutek tišine in priprava na vse, kar prihaja. Ko sonce začenja vzhajati in se žarki sprehajajo naokrog, je vonj sveže pripravljene kave poseben občutek, ki ga težko primerjam s čim drugim. Vsako jutro imam enak postopek. Takoj ko se zbudim, prižgem kavni avtomat, nato pa se odpravim na stranišče, ker avtomat potrebuje nekaj časa, da se segreje in prečisti pred uporabo. Ko pridem nazaj, stisnem kratek program in počakam nekaj sekund. S kavo se odpravim na teraso ter ob njenem prijetnem okusu opazujem mirno okolico.
Zanimivo je, da je jutranja kava nekaj zelo preprostega. Ni potrebe, da je dražja ali posebno pripravljena, da postane najboljša kava, pomembno je predvsem, kako se ob njej počutiš. Zame je ravno to največji čar. Ko sedim na terasi in opazujem okolico, imam občutek, da se svet za nekaj trenutkov ustavi. Če jo kdaj izpustim, imam občutek, kot da mi nekaj manjka. Ne zaradi kofeina, ampak zato, ker se je že tako zasidrala v mojo rutino, da ne morem brez nje.
Seveda to ni edina kava, ki jo spijem v dnevu. Ta prva je namenjena prebujanju in miru, druga pa nastopi, ko prispem v službo. Pomaga mi, da se pripravim na delovni dan, in me dodatno zbudi. Ponavadi si v službi naredim dolgo kavo in jo pijem dlje časa, požirek za požirkom. Tako traja dlje in lahko več časa uživam v njej. Nekega dne se nam je v službi pokvaril avtomat in bili smo vsi bolj utrujeni ter manj produktivni. To je opazil tudi naš nadrejeni, zato je avtomat takoj odnesel na popravilo in kupil še enega. Zdaj imamo dva – če se eden pokvari, imamo drugega za rezervo!
Na koncu sem ugotovila, da najboljša kava ni nujno najdražja ali pripravljena na poseben način, temveč je predvsem odvisna od okoliščin in od tega, s kom jo deliš.