Aktivna jaz!

Zame je športna aktivnost zelo pomembna. Nekako si ne znam več predstavljati življenja brez športa. Šport krepi telo in duha pravijo strokovnjaki in jaz jim popolnoma zaupam. Opažam, kako se moje telo z leti spreminja in me opominja, kako zelo je pomembna športna aktivnost. Pa naj bo to tek, kolesarjenje ali telovadba, važno je, da je telo v nenehnem gibanju.

Sama si najraje privoščim kombinacijo vsega, saj je dobro, da spodbudim delovanje vseh mišičnih skupin v telesu. Priznam pa, da je lahko včasih kar naporno, saj sem utrujena od takšnih in drugačnih obveznosti, v glavi premlevam tisoč in eno skrb in podobno. Takrat ne smem pustiti, da me negativni občutki popolnoma zajamejo, saj to pomeni le eno, nič gibanja ali telovadbe. A takšni občutki pri meni niso pogosti. S prijateljicami vsaj dvakrat tedensko obiščemo skupinske vadbe, na katerih resnično uživamo. Gre namreč za kombinacijo športne vadbe ter plesa, ki pa je tako ali tako moja najljubša dejavnost. Že kot otrok sem zelo rada plesala in se sukala po prostoru.

Aktivna jaz!

Mogoče bi morala to strast do plesa gojiti tudi naprej in obiskovati plesne urice. Mogoče pa se v kratkem odločim tudi za to, pri meni se nikoli ne ve. Poleg telovadbe pa ob lepem vremenu zelo rada skočim še na kakšen hrib, ki mi potem ves trud in napor poplača s prečudovitim razgledom. Svež zrak, borovci in nežno petje ptic me zelo pomirja. Tako nekako so videti moji športni dnevi, ki me krepijo in obenem pomirjajo. Čudovita kombinacija vam rečem.…

Šport in njegova pomembnost v družini

V naši družini je bil šport v večini primerov vedno po televiziji. Ne glede na uro ali dan, vedno smo ob prižganem televizijskem sprejemniku spremljali vse športne programe. No, če smo natančni, jih je spremljala samo ena oseba. Mogoče je bil glavni krivec za to zaslužen prav moj oče, saj je opravljal poklic športnega pedagoga v osnovni šoli, v bližini našega doma. Vedno je želel biti na tekočem, kaj je novega v športu, kakšni so športni dosežki naših športnikov in športnic ter podobno. V preteklosti je mama velikokrat rada izrazila svoje nestrinjanje z njegovim početjem. Rada se je pošalila in dejala, da ima občutek, da je bolj zaljubljen v šport, kot pa vanjo. Otroci smo se njeni izjavi vedno iz srca nasmejali, oče pa jo je kaj hitro rad podražil nazaj. Zanjo šport pač ni bil tako pomemben, saj se je sama bolj nagibala h kulturi. 

Zanimivo je, kako zelo sta si med seboj različna, pa se kljub temu zelo dobro razumeta. Oče nas je že od majhnih nog poučil o številnih športih. Lahko bi rekla, da je šport kaj kmalu postal del našega vsakdana. Sama sem trenirala košarko, najmlajša sestra nogomet, najstarejša pa se je preizkusila v vlogi alpske smučarke. To se seveda odraža še danes, saj obe sestri še vedno pridno trenirata in svoje življenje v večji meri posvečata športu in športni karieri. 

Zanimivo je, da sta celo partnerja našli prav v športu. Nič čudnega, da ima šport tako pomembno vlogo v njihovem življenju, če pa se pravzaprav skoraj vse vrti samo okoli te dejavnosti.

Kljub temu da me je življenje peljalo na drugačno pot, sem danes vesela in hvaležna svojim staršem, da sem bila vzgojena v športnem duhu, saj mi je šport veliko pomagal pri samem odraščanju, disciplini in sem ravno zato marsikatero oviro v življenju lažje premagala.