Še ne tako dolgo nazaj sem prišla domov, ko se je moj mož spomnil, da bi morda imeli doma kolesarnico. Res me je popolnoma presenetil, saj sem mu že nekajkrat omenila, da bi kolesarnica prišla še kako prav, pa vendar temu nikoli ni posvečal pozornosti in je bil vedno mnenja, da je ne potrebujemo.
Tako sem tudi sama sčasoma pozabila nanjo in minilo je nekaj let, dokler se ni zdaj odločil, da bi bila kolesarnica pri nas doma odlična rešitev. Res je, da je začel pogosteje kolesariti, pa tudi kar nekaj stvari se je že nabralo okoli hiše, tako da je očitno tudi on opazil, da bi lahko bila kolesarnica odlična rešitev za shranjevanje koles in še česa zraven. Namreč, v garaži ni dovolj prostora, pa je tudi bolj zamudno odpirati garažna vrata samo zato, da prideš do kolesa; prav tako bi bila kolesarnica bolj praktična, saj bi bila postavljena bližje vhodu, kolesa pa bi končno imela svoj prostor in ne bi bila razmetana po celi garaži. Tako bi lahko v kolesarnico pospravili tudi električni skiro in pa manjši skuter od sina. Navsezadnje je fino imeti vse pod ključem, saj to zavaruje pred krajo, hkrati pa dobro zaščiti pred dežjem, soncem in snegom ter predvsem tudi pred rjo. Zato sva začela razmišljati, ali bi bila kolesarnica iz lesa ali pa kovinska kolesarnica.
Vsekakor sva vedela, da PVC kolesarnice ne bi imela, zelo pa nama je bil všeč nadstrešek za kolesa, kjer bi lahko združila praktičnost zaprte kolesarnice z nadstreškom nad njo. Tako sva preverjala, kakšne oblike kolesarnic sploh obstajajo in kam bi jo lahko postavila. Predvsem pa sva imela kar nekaj vprašanj glede koles oziroma prostorske organizacije in velikosti, saj sva težko predvidela, koliko prostora potrebujemo za vse stvari, ki bi jih lahko imela naša bodoča kolesarnica.