Nekega dne se je sin odločil, da si bo preuredil motor. Na njega bo namestil novejše dele, prebarval pa ga bo tudi v celoti. Mož ga je spomnil, da bo moral nato opraviti še homologacijo, saj je bil ta motor registriran.
Sin je rekel, da je že slišal, da bo homologacija postopek, pri katerem pregledajo vozilo ali motor ter tudi prikolice, ali ustrezajo varnostnim predpisom, ki veljajo v državi prebivanja. Šele ko ugotovijo, ali ustrezajo vsi parametri, je mogoče vozilo ali motor registrirati in ga varno vključiti v promet. Povedali smo mu, da smo morali tudi mi opraviti homologacijo za naš avtomobil, ki smo ga uvozili iz druge države. Mož je sinu pojasnil, da bodo pregledali zavore in luči, preverili pnevmatike in platišča ter ali je dokumentacija skladna z dokumentacijo proizvajalca. Sin je še vprašal, kje se homologacija opravi, in mu je mož povedal, da ponavadi tam, kjer se opravljajo tehnični pregledi. Kljub vsemu se je odločil, da si bo motor preuredil in da bo opravil to homologacijo, če bo potrebna. Razložila sem mu, da je potrebna za varnost v prometu, tako zanj kot za vse druge udeležence. Malo mu je bilo odveč in zdelo se mu je, da to ni nujno. S prijateljem se je lotil dela in trajalo je kar nekaj dni, da je bil motor spet v voznem stanju. Naročil se je na pregled za homologacijo. Ko je videl, kaj vse so pregledali in kako so postopali, je ugotovil, da je bilo to res potrebno za njegovo varnost.
Ko je prišel domov, je povedal, da je bilo vse skupaj res malo zapleteno; vmes se mu je zdelo, da mu dokumentov ne bodo potrdili, nato pa je moral še nekaj popraviti, zato je zdaj njegov motor brezhiben in ga lahko registrira.