Vitamin C in občasni prehladi

Prehranski dodatki so danes zelo priporočljivi in skoraj ni več hiše ali stanovanja, kjer ljudje doma ne bi imeli prehranskih dodatkov. Mi doma prisegamo na vitamin C in ga imamo vedno pri roki. Pri otrocih se mi zdi bistvenega pomena, da imajo raznovrstno prehrano in to je to. Da bi jaz otrokom dajala različne prehranske dodatke, mi ne pride na misel, posebej, ko so zdravi.

Je pa res, da ko so prehlajeni pa nam še kako prav pride vitamin C, da jim malo ojačam in da prehlad hitreje mine. Moja hčerka nima prehladov, ona je odporna na vse. Moj sin pa je drugačen, njega prehlad zelo hitro dobi, kot da nima tako močnega imunskega sistema, ker ga res dobi vsak prehlad in vsak viroza. Tudi njemu je že prav nadležno, da je pogosto prehlajen, tako njemu občasno dodajam vitamin C, ker vem, da ga ojača in mu dvigne odpornost. Ko pa je prehlajen, pa vitamin C jemlje redno. 

Doma imamo naravne kapsule vitamin C, da jih lahko jemljejo tudi otroci. Tako se v ustih stopijo in otroci jih imajo radi. Prav spominjam se, ko sem enkrat kupila velike kapsule vitamin C in dala sinu. Ni in ni je mogel pojesti, tako moram vedno gledati na to, da so kot majhni bombončki, ki se v ustih stopijo. 

Moj sin je že navajen, da mu vitamin C pomaga, tako ga včasih vzame kar sam. Tako mi ga ni treba opominjati, ker se po njem počuti dobro in on bi teh bombonov pojedel še več, če bi seveda lahko.

Mi občasne prehlade rešujemo tako, da jemljemo vitamin C, ker sem mnenja, da drugih dodatkov k prehrani ne potrebujemo, kajti naša prehrana je različna, tako da otroci jedo veliko zelenjave, mesa in mlečnih izdelkov. Tako je vitamin C samo dodatek pri prehladih. 

Za svoj rojstni dan sem dobil novi moderni žar

Moji rojstni dnevi so vedno burni in vedno pripravim dober žar in žurko. Komaj čakam, da praznujem, sploh mi niso pomembna darila, ampak sem vesel ljudi, ki pridejo k meni in tako se veselimo in družimo.

Opažam, da se vse manj ljudi druži in da smo postali preveč sami, to ni prav in jaz tako živel ne bom. Če bo treba, si bom za vsak konec pripravil žar, pa če tudi bom sam. Ne vem, zakaj smo postali tako zamorjeni, zdolgočaseni, prav nič nas ne zanima. Druženja so vse redkejša, vsi imamo samo probleme, že ko se srečamo, se slej ko prej pogovarjamo samo o tem. Včasih delujem zoprn, ker se vedno šalim, ampak moj namen res ni, da bi se depresivno pogovarjal, še takrat, ko lahko rečem kakšno lepo besedo z ljudmi.

Pozabili smo na dober žar vsak konec tedna, to ni prav. Kje so tisti časi, ko so si ljudje zakurili ogenj v naravi in uživali, ko so si kaj spekli. To ni bilo veliko mesa, ampak so uživali ob tem. Sedaj imam občutek, ko jaz povabim k sebi domov na žar svoje prijatelje in sosede, da niso prav nič veseli in jim je to breme. Kam smo prišli?

Zakaj bo morali za konec tedna počivati od napornega tedna? 

To ni dobro. Raje si pripravim žar in uživam po svoje, ljudje me imajo zelo radi in radi pridejo vedno, ko jih povabim, to sploh ni problem, problem je v nas samih, ker enostavno se nam nič več ne da in nič več se splača. To razmišljanje pa mi ni všeč. Tako da jaz bom še naprej pekel žar in bom ohranil to, kar so imeli včasih moji dragi starši. To so bili res lepo časi in vedno se jih rad spominjam. 

Če izberete kvalitetne rolete, potem naj vas ne skrbi, da se bodo pokvarile

Ko sem bil majhen, sem bil pri svoji babici veliko časa. Že od malega se spominjam, da je živela sama in da je vsak dan spustila rolete, takoj ko je padel mrak. Zelo rad sem bil pri njej, ona je bila srčna oseba, znala me je poslušati, pa če sem kdaj govoril tako neumne stvari. 

Cenil sem njeno srčnost, milino in dobroto, ona je bila pri meni v posebnem kotičku. Danes sem odrasel in že hodim v službo in imam to srečo, da je babica še živa. Tako jo obiščem vedno, ko najdem čas in vedno naredim vse, kar ne zmore več sama. Ko sem bil nazadnje pri njej, pa sem opazil, da ko se je zmračilo, so rolete ostale gori. Ko sem jo vprašal, kako to, da ne spusti rolete, se mi je potožila, da so se pokvarile in da jih ne more. Prosila je že moje starše, da ji to popravijo, ker naj bi potem oni dobili to hišo in tako mene ni prosila. 

Vedel sem, da bo še kar nekaj časa čakala, da se bodo moji starši oglasili in ji to uredili, njej pa je vsak dan bilo težko, ker ni mogla spustiti rolete, saj je bila tega navajena leta in leta. Tako sem poklical mojstre, da prvo pogledajo rolete in povedo, če se splačajo popraviti, ker so bile že stare, ali so potrebne nove. 

Svetovali so mi nove, tako sem babici kupil in montiral nove rolete, ker sem jo imel tako rad. Kako mi je bila hvaležna, ni vedela, kaj naj bi mi še dala. Jaz sem na to vedno imel isti stavek, naj še naprej bo zdrava. To je zame najlepša stvar, ki mi jo lahko da. 

Moja babica je tako srečna tisti večer spet spustila svoje nove montirane rolete, da je lahko imela lep večer.

Kaj narediti, ko vaš otrok noče spati sam

Pride obdobje, ko se vsi soočamo s tem, da naši otroci nočejo spati sami. Nekaterim staršem to uspe zelo zgodaj, nekaterim pa dokaj pozno. Zagotovo pa je najtežje, ko že mislite, da ste to uredili, potem pa se vam spet vse podre, ko vam zvečer otrok ne upa zaspati sam in pristane v vaši zakonski postelji.

Priznam, da sama nimam prav nič izkušenj, in če se bo to nadaljevalo, bom potrebovala strokovno pomoč. Namreč naša hčerka je stara 9 let in noče spati sama. Ko sem jo vprašala, v čem je problem, ker je že spala sama, je povedala, da jo je strah. Poskusila sem z vsemi variantami, kot so odprta vrata, prižgana luč, pripovedovanje pravljic, božanje, dokler ne zaspi, a prav nič ni pomagalo. Videla sem jo, da je prestrašena in seveda sem ji dovolila, da spi pri meni. Moj mož je veliko odsoten in tako sva pogosto sami, ni se mi zdelo nič takšnega, da zaspiva v isti postelji, ker sva bili sami. No, pa je nastal problem. Sedaj se je tako zelo navadila, da ji nikakor ne morem dopovedati, da je čas, da spi sama v svoji sobi.

Še pred večerom me začne spraševati:

  • Kdaj greva spat?
  • Ali bo prižgana luč?
  • Ji bom povedala pravljico?

Noče in noče v svojo sobo. Zavedam se tega problema, skušam ga rešiti, a tudi meni včasih zmanjka potrpežljivosti in potem jo včasih skregam, kar po moje ni dobro. Nekaj časa bom še počakala, nato pa bom poiskala pomoč, da mi nekdo svetuje, kaj je prav in kako naj ravnam. 

Kajti dobro je se je kvalitetno naspati, ker je to zdravo za naše telo. 

Obisk solarija terja svoj davek: kožni rak

Verjetno se vam zdi zelo nenavadno, da nikoli nisem pomislila, da me zaradi tolikšnega obiskovanja solarija prav nikoli ni zaskrbelo, da bi zbolela za boleznijo, ki ji pravimo kožni rak in se najpogosteje pojavi pri ljudeh, ki se izpostavljajo sončnim žarkom. Še posebej pri ljudeh, ki se namenoma izpostavljajo umetni ultravijolični svetlobi. Žal vas moram razočarati. Nikoli se nisem obremenjevala z boleznijo, kot je kožni rak in tudi drugimi kožnimi boleznimi. Preprosto sem takšne misli pustila ob strani in rajši uživala ob pogledu na svojo lepo zagorelo polt, ki sem jo z leti pridobila zaradi obiskovanja solarija. Napaka!

V življenju je očitno treba narediti napako, da se kasneje lahko iz nje nekaj naučimo in jo popravimo. Žalostno, vendar še kako resnično. Ne razumem, zakaj se nam more zgoditi nekaj slabega, da spremenimo svoje življenje. Kot že omenjeno, na kožno bolezen, ki ji pravimo kožni rak, nikoli nisem pomislila, vse do danes. Danes sem namreč imela pregled pri dermatologu, ki pravi, da je moja koža zaradi solarija postala starikava in polna drobnih znamenj, ki pa so lahko nevarna. In v pojem primeru tudi so. 

Prijateljice so me namreč že pred leti opozarjale na negativne učinke, ki jih za seboj pušča obiskovanje solarija. Ultravijolični žarki so namreč zelo škodljivi za našo kožo. Vsa ta leta sem uspešno ignorirala njihove nasvete, kar pa se je izkazalo za zelo napačno potezo. Že takrat bi jih morala upoštevati in se jim za vso skrb in podporo, ki so mi jo izkazovale, zahvaliti. No, kožni rak je sicer ozdravljiva bolezen v primeru, da je odkrita dovolj zgodaj. Dermatolog mi pove, da je v mojem primeru potrebno kombinirano zdravljenje, ki vključuje kemoterapijo ter odstranitev teh drobnih nevarnih znamenj. Seveda sem se popolnoma strinjala z njegovim načrtom zdravljenja, saj želim, da se kožni rak v mojem telesu nikoli več ne pojavi.

Prvič sem se srečala z izrazom VoIP telefonija

Človek bi se čudil, a jaz sem se danes resnično prvič srečala z izrazom VoIP telefonija in to v 21. stoletju. Ker me je zanimalo, kaj to je, sem odprla računalnik in v iskalni niz zapisala VoIP telefonija, ter pritisnila enter.

Ko sem prebrala kaj to VoIP telefonija je, sem se smejala tudi sama sebi. Saj to ni nič novega oziroma ni nobena znanstvena fantastika. To tako ali tako uporabljam zadnjih par let že vsak dan, samo da nisem vedela, da se tako imenuje. Kot VoIP telefonija se štejejo vse komunikacije, ki potekajo preko spleta. Najbolj znani programi so:

  • Skyp
  • ZOOM
  • Massenger
  • Viber
  • Telegram
  • Whatsapp
  • Hangouts,…

In še bi lahko naštevala. Ker nam VoIP telefonija omogoča pogovore direktno preko internetne povezave, moramo za njeno uporabo obvezno imeti:

  • Internet
  • Mikrofon
  • Zvočnik
  • Lahko pa uporabljamo tudi kamero.

Ravno zaradi kamere nam je VoIP telefonija tako pri srcu. Ne vem za ostale. Jaz osebno je ne uporabljam veliko, ker sem nekako še navajena na stari način komuniciranja. Se pa zgodi včasih, da se s kom slišim tudi preko katere zgoraj omenjenih programov.

Ko pa gledam mlajšo generacijo, se mi zdi, da je VoIP telefonija njihovo življenje. Neprestano se kličejo, pošiljajo razna sporočila in posnetke, velikokrat pa se pogovarjajo kar v živo, preko kamere. Na začetku so se mi zdeli smešni, ker izgledajo tako čudno, ko se sami sebi smejijo v telefon in krilijo z rokami. Sedaj sem se pa počasi že navadila in vem, da imajo na drugi stani slušalke svojega sogovornika.

Tako sem se danes ponovno naučila nekaj novega. Sedaj vem kaj je to VoIP telefonija in ko bom naslednjič slišala to besedo ali me bo kdo vprašal kaj v zvezi z njo, ne bom izpadla kot nevednež. Sploh pa to v 21. stoletju, ko bi človek pričakoval, da to že vsi vemo in poznamo.…

Preobremenjena jetra in pegasti badelj

Na hitro in preprosto lahko ugotovite, ali so vaša jetra preobremenjena. Obstajajo določene težave, in če jih imate, potem si kupite pegasti badelj, ker vam bo pomagal. Sedaj pa si poglejmo, kakšni so simptomi:

  • Čutite nenehno ali pogosto utrujenost čez celotni dan?
  • Ali imate povečan obseg trebuha?
  • Kako pa je z vašo prebavo, je neredna?
  • Nikakor ne morete izgubiti kilogramov?
  • Lahko imate tudi povišan holesterol in ste brez energije.

Vse to so znaki, da so jetra preobremenjena, vendar brez panike, kupite si pegasti badelj in naredite 3- mesečno kuro, zelo dobro to vpliva na vaša jetra in na vaše telo. Nikar ne zanemarjajte simptomov, kajti če se vaše telo ne počuti dobro, potem je potrebno zanj poskrbeti. Prav nič vam ne bo škodilo, če boste uživali pegasti badelj, tako bodo šli iz vašega telesa razni strupi. 

Naše telo je naš tempelj in vsak človek bi se moral tega še kako zavedati. Je pa res, da ko si mlad, telo prenese veliko več, kot pa potem, ko prideš v srednja leta in še kasneje. Tako kot mladi lahko živimo sproščeno in si marsikaj tudi privoščimo, pa nam ne bo nič škodilo. Ko pa pridemo v srednja leta, pa nam telo kar hitro odreagira, če mu kaj ni všeč. Glavno, da mi prepoznamo in ukrepamo. Sam sem opazil, da moje telo ne prenese več toliko pijače, kot sem jo spil po navadi. Ko sem to videl, sem si kupil pegasti badelj, ga jemal tri mesece in sedaj naprej pazim, koliko spijem. Moram priznati, da mi je pegasti badelj zelo pomagal, boljše sem se počutil, kot da je iz mene šel ves nakopičeni strup. 

Sedaj bolj pazim, kaj jem in koliko pijem. Vse v mejah normale. Nimam nobene diete, se pa čuvam, a ne pretiravam. Kajti sem gurman in imam še kako rad različno hrano, ne bi mogel biti na eni dieti, ki bi mi omejevala hrano, raje kupim pegasti badelj in jem vse.

Fitnes na prostem mi je pomagal topiti kilograme

V našem kraju je fitnes na prostem, to sem vedel, a nikoli nisem tam telovadil, ker enostavno nisem imel časa in to ni bil moj življenjski slog. Potem pa sem spoznal, da se mi kilogrami preveč nabirajo, moje počutje ni bilo dobro, vedel sem, da moram shujšati. Nisem človek, ki bi se vpisal v fitnes, sem človek narave, zato mi je prišel prav fitnes na prostem in tek. 

Naredil sem si kombinacijo, ker sem preštudiral, da je fitnes na prostem v našem kraju ravno prav oddaljen, da do njega od doma tečem, potem telovadim in spet tečem nazaj domov. Bil sem srečen, ker sem se tako odločil, nisem potreboval avta, da bi se moral kam voziti, nisem bilo treba v fitnes. Tako sem tudi premislil, da bi izgubil veselje, če bi začel trenirati vsak dan, tako sem si izbral ponedeljek, sreda in petek. To so bili dnevi, ko sem popoldan obul svoje superge in šel na trening. Tek od doma mi je bil najlepši, fitnes na prostem je bil nov, tako da sem lahko lepo telovadil, zraven naprav so bile prikazane tudi vaje, ki si jih lahko izvajal, to mi je prišlo prav, ker sam nisem bil preveč vešč tega, nisem pa tudi nikogar spraševal. 

Tako sem potreboval le en mesec, da sem izgubil tiste odvečne kilograme, a sem nadaljeval s tekom in fitnes na prostem sem prav pogrešal, če nisem šel telovadit. Tako mi je to ostalo, še naprej sem se rekreiral trikrat na teden. Opazil sem, kako čakam te dneve, da grem spet na tek in fitnes na prostem, moje telo se je po telovadbi in teku počutilo čisto drugače. Kajti predenj sem se odločil za spremembo niso bili problem samo kilogrami, mene je že bolelo celo telo. Sedaj mi je tek stopil kilograme, fitnes na prostem pa razgibal telo.

Ponudbo fitnesov na prostem si lahko ogledate na www.natura-fit.si.…

Mednarodni transport od zdaj na železniških tirnicah

Za začetek me zanima vaše mnenje o tem, kako mislite, da mednarodni transport vpliva na stanje slovenskih cest? Ste tudi vi naveličani dolgih prometnih zastojev na avtocesti? Če ste na zgoraj postavljeni vprašanji odgovorili z da, potem ste gotovo že kdaj razmišljali tudi o rešitvah, kako to zmanjšati, če ne čisto odpraviti. Tudi sama sem veliko časa namenila za raziskovanje te problematike.

Trenutna zelo aktualna tematika, za katero ste gotovo slišali ob gledanju dnevnih poročil po televiziji, se nanaša na mednarodni transport v slovenskem prostoru. Študije namreč kažejo, da se prisotnost mednarodnega transporta na slovenskih cestah iz leta v leto povečuje, kar pa povzroča cestno preobremenjenost ter številne prometne nesreče. Da bi se temu izognili, izbrana skupina strokovnjakov išče rešitve na tem področju. 

Do sedaj so ugotovili, da bi težavo s preobremenjenostjo lahko zmanjšali z izgradnjo dodatnega železniškega tira ob sicer že obstoječi železniški progi. Drugi tir, kot so ga poimenovali, bi tako omogočil, da se cestni mednarodni transport prestavi na železniške tirnice. Strokovnjaki za preučevanje mednarodnega transporta so javnosti že predstavili maketo, ki ponazarja delovanje drugega tira. Po besedah medijev se je po predstavitvi ideje v boj za izgradnjo podalo zelo veliko ponudnikov. Vsi obljubljajo kar najboljše, zato bo strokovna skupina morala biti zelo pozorna pri izbiri pravega izvajalca gradnje drugega tira. Da mednarodni transport preselimo na železniške tirnice, traja, kar nekaj časa, zato se je projekta treba lotiti čim prej.

Sama menim, da predlog o izgradnji drugega tira ni slab, kako pa bo to delovalo v praksi, pa bi se pokazalo šele, ko bi projekt zrealizirali. Ni mi sicer znano, kakšno je trenutno stanje železniških tirnic, lahko pa bi za začetek mednarodni transport preselili na že obstoječe železniške tirnice. Kaj mislite? Menite, da bi s takšno rešitvijo, prometni zastoji na slovenskih cestah lahko popolnoma izginili in bi končno začeli uživati v vožnji?

Meditacija je koristna za vaše boljše počutje in tudi vaše zdravje

Dokler je človek zdrav in nima slabih izkušenj, misli, da ne potrebuje ničesar, potem pa ko enkrat ne gre več tako, kot si navajen, začneš iskati rešitve, meditacija je sigurno ena od rešitev za boljše življenje in boljše zdravje. 

Kot študent sem živel, sproščeno življenje, meditacija mi je bila čisto tuja, potem pa sem odrastel in začelo se je predvsem stresno življenje. Navajen sem bil tega, imel sem močno samozavest in željo po uspehu a v določenem trenutku me moje telo ni več poslušalo, glava je hotela delati, telo pa je potrebovalo počitek. Nisem si mogel privoščiti dolgega počitka, niti da bi zbolel, zato je bila meditacija pri meni edina rešitev. Čeprav nisem verjel v njo, je to bila edina rešitev, ki bi jo jaz lahko počel, da bi poskrbel za svoje telo in mi ne bi vzelo preveč časa. 

Prebral sem dve knjigi, ki so mi bile najbolj blizu in moja meditacija se je začela zjutraj v tišini, ko so vsi še spali. Prve ne bom pozabil nikoli, ker sem se bolj smejal sam sebi, kot pa da bi kaj naredil. Nisem obupal, drugi dan je bila meditacija že uspešnejša, govorim o tem, da sem jo speljal tako, kot sem si predstavljal, nisem pa čutil bistvene spremembe. A sem nadaljeval vsako jutro 20 minut, več sem vedel, da ne zmorem. 

Meni je ta meditacija pomagala ravno dovolj, da sem spoznal, kako zelo jo potrebujem. Nisem človek meditiranja na veliko, sedaj verjamem, da pomaga, a to sem spoznal šele kasneje, ko sem tudi sam meditiral že dlje časa, na začetku tega nisem čutil.

Če ste tudi vi med tistimi, ki ne najdete časa za nič drugega, kot samo za posel, bo mogoče tudi vam prav prišla ta kratka meditacija, kajti vsak človek potrebuje nekaj časa samo zase.